Franjo Bobinac - predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije
Ob vstopu v leto 2024, ki bo tudi za slovenske balinarke in balinarje s pridihom olimpijskih iger v Parizu, si lahko preberete intervju s predsednikom Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, Franjom Bobincem.
Slovenija je pripravljena na vložitev skupne kandidature s sosednjimi državami za izvedbo OI v prihodnjih letih. Sami ste povedali, da imate pri tem podporo tudi v slovenski politiki. Kaj pa v mednarodnem olimpijskem komiteju? Ali menite da je čas za spremembo pravil, ki omogočajo takšno kandidaturo, blizu?
Proces kandidature za bodoče gostitelje olimpijskih iger so na Mednarodnem olimpijskem komiteju (MOK) pred časom spremenili. In sicer je bil to rezultat izvajanja strategije MOK imenovane Agenda 2020.
Postopek kandidature temelji na večji fleksibilnosti in poglobljenem dialogu med MOK in kandidati za organizacijo iger. Tak pristop pri pripravi kandidatur omogoča kandidatom za organizacijo iger pripravo
bolj trajnostno usmerjenih projektov, ki so stroškovno učinkoviti, lažje izvedljivi in v skladu z lokalnimi ali regionalnimi dolgoročnimi razvojnimi cilji.
Tovrstni pristop omogoča pripravo realnih in zanimivih dolgoročnih nacionalnih razvojnih projektov, ki imajo lahko ob dobro premišljeni pripravi izjemne dolgoročne pozitivne učinke na nacionalno gospodarstvo, družbo,.. poleg seveda učinkov na šport. Pri kandidaturah torej ne gre več za tekmovanje med lepšimi in bogatejšimi kandidaturami temveč za racionalno in vzdržno pripravljene projekte, ki poleg uspešne izvedbe iger oziroma tekmovanj, omogočajo pomembne pozitivne učinke za prireditelja in olimpijsko gibanje. V procesu priprave kandidature je ves čas prisotno neposredno sodelovanje MOK. Zaradi navedenega ocenjujem, da je priprava kandidature v sodelovanju s sosednjo(-imi) državami za Slovenijo bolj realna kot je bila pred časom. Sploh če upoštevamo izjemne infrastrukturne pogoje ter izkušnje, ki jih Slovenija že ima z organizacijo velikih mednarodnih tekmovanj.
V pripravi imate načrt za obnovo in nekaterih športnih objektov in da razmišljate tudi o novogradnji. Ali nam lahko poveste že kaj več o tem oziroma kdaj menite, da boste načrt imeli pripravljen?
Resorno ministrstvo (MGTŠ) je zaprosilo Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez za koordinacijo pri pripravi mreže športnih centrov v Sloveniji. OKS-ZŠZ torej pripravi predlog načina oblikovanja mreže (olimpijskih) športnih centrov za namen določitve državne prioritete pri sofinanciranju investicij, obnove objektov ter kasneje tudi pri sofinanciranju izvajanja različnih programov v javnem interesu. OKS-ZŠZ bo v sodelovanju s panožnimi zvezami in lokalnimi skupnostmi pripravil predloge za tovrstno infrastrukturo, MGTŠ pa bo nato preko javnih razpisov do leta 2027 sofinanciralo investicije v športno infrastrukturo.
Leta 2028 se bodo znanim olimpijskim športom pridružili še bejzbol, softbol, lakros in skvoš. Ali menite, da se jim v prihodnjih letih/ desetletjih lahko pridruži tudi balinanje?
Oblikovanje seznama športnih panog, ki sodelujejo na programu Olimpijskih iger je v pristojnosti Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki skladno z merili in kriteriji določa nabor za prihajajoča tekmovanja. Glede na vse večjo razširjenost in prepoznavnost balinanja v mednarodnem športnem prostoru in ob nadaljnjem še intenzivnejšem sledenju popularizacije panoge je lahko pričakovati, da bo panoga v prihodnosti zadostila merilom in kriterijem MOK in se uvrstila na seznam panog, ki bodo na sporedu Olimpijskih iger.
Balinanje je ne olimpijski šport. Na kak način poteka sodelovanje med vami in Balinarsko zvezo Slovenije? Ali in na kakšen način lahko pomagate razvoju balinarskega športa?
Olimpijski komite Slovenije svojim članicam nudi različne oblike podpor za njihov razvoj in delovanje:
• Podpora športnikom:
• športne štipendije (za vrhunski rezultat, za športnike iz socialno šibkih okolij, MOK štipendije), šolnine vrhunskim športnikom,…
• financiranje vrhunskih športnikov preko sklada za vrhunske športnike
• certifikat športniku prijazno izobraževanje, ki zagotavlja ustrezne pogoje športnikom za dosego izobrazbe
• zaposlovanje športnikov v javni upravi
• olimpijski referenčni športno medicinski centri, kjer kompetentni strokovnjaki nudijo zdravstveno oskrbo športnikom
• zdravstvena zavarovanja – paket športnik, ki omogočajo kritje
zdravstvenih storitev, ki jih športniki največkrat potrebujejo
• preventivni zdravstveni pregledi, ki so v okviru sistematskih pregledov namenjeni mladim športnikom
• mladinski olimpijski kampi (v projektih OFEM), ki so namenjeni izobraževanju mladih športnikov s področji osnovnih splošnih športnih znanj
• statusne pravice za registrirane in kategorizirane športnike (statusi športnikov v sistemu izobraževanja, subvencioniranje prevozov v sistemu javnega prometa,…)
• Strokovna podpora
• Zagotavljanje orodij za video-analitično podporo trenažnemu in tekmovalnemu procesu
• Olimpijski trenerski forumi namenjeni izmenjavi strokovnih znanj in izkušenj med športnimi panogami
• Zdravstveni seminarji namenjeni izmenjavi strokovnih znanj iz področja zdravstvene podpore med športnimi panogami
• Ostala podpora
• Finančno-računovodska podpora za članice
• Pravno svetovanje za članice
• Marketinška podpora za članice
• Zagotavljanje športne opreme iz nacionalne kolekcije pod ugodnejšimi pogoji
• Omogočanje koriščenja »slovenskega olimpijsko izobraževalnega centra« za potrebe dejavnosti članic
• Promocija olimpijskih in športnih vrednot ter posledično športa na nacionalnem in lokalnih nivojih s projekti: mini olimpijad, olimpijskih festivalov, olimpijska bakla,….
Balinanje je eden izmed športov z najdaljšo tradicijo v Sloveniji in tudi eden izmed športov, ki nam tudi na mednarodnih tekmovanjih prinese veliko nagrad. Kako bi ocenili perspektivo tega športa v Sloveniji in
njegov pomen za razvoj slovenskega športa?
Balinanje združuje različne pojavne oblike športa od vrhunskega športa, tekmovalnega športa, športa otrok in mladine usmerjenih v vrhunski šport, športa invalidov, športne rekreacije,… V slovenskem prostoru ima panoga veliko tradicijo in je zastopana v številnih lokalnih okoljih z različnimi ciljnimi skupinami populacije, kar je izredna osnova za nadaljnji razvoj in dodatno popularizacijo panoge. Zaradi priljubljenosti panoge ima le-ta velik doprinos k deležu aktivnega prebivalstva, na drugi strani pa z zavidljivimi mednarodnimi dosežki pripomore k promociji slovenskega športa in Slovenije kot države.
Tomaž Perovič
