Človek, ki je zaslužen za izjemne uspehe slovenskega balinanja. Postavil je temelje strokovnega dela z igralci, trenerji in sodniki. Napisal je prvo slovensko strokovno literaturo in nenazadnje pripeljal številne mlade igralce do svetovnih in evropskih pokalov.

Njegov doprinos k slovenskemu balinanju je res neverjeten, unikaten in prav letos obeležuje 70 let delovanja. 

»Vse se je začelo bolj tako, za štos,« se spominja Ivan.

»Kot mlad sem živel v Ljubljani in takrat, v časih moje srednje šole, je bila košarka gonilo naše države. Vsi smo želeli igrati košarko, a pot do dvorane je bila kar dolga, predolga. Pa smo se našli trije fantje, ki smo začeli hodit na balinišče, ki nam je bilo bližje. Tam je bila druščina “starih mačkov”, ki nas je kar hitro in s ponosom vzela v skupino. In tako smo začeli igrati, zmagovati in s tem nadaljevali.«

Ivan se še dandanes z nasmehom na obrazu spominja tistih prvih dni. Še vedno ne more doumeti, kako jih je ta stara druščina hitro vzela za svoje.

»Z veseljem so nas vozili naokoli in bili prav navdušeni nad tem, kako mladi smo in kako dobro nam gre. Takrat smo igrali za BK Kamen. Njihovo igrišče je bilo postavljeno na sedanjem Gospodarskem razstavišču. V tistih časih je bila tam industrija umetnega kamna, zaposleni so pričeli balinati in ustanovili BK Kamen. Super nam je šlo, uspehi so se kar vrstili in igra te kar ni izpustila iz rok. Lepo je bilo trenirati, še lepše pa zmagovati. Veš, tudi randije sem imel na igrišču. Ni bilo časa k sedanji ženi na zmenke, ona je morala prihajati k meni na balinišče. In prav tam, na stezah, sva se počasi spoznala in zaljubila. Vseskozi me je podpirala, šla z mano povsod, na vse tekme po celi Sloveniji. V bistvu pozna slovenska igrišča bolje kot jaz, haha. Res imam srečo, da imam ob sebi takšno družico, ki me je vsa ta leta spremljala in podpirala. Če ne bi bilo tako, ne bi mogel biti v tem. Ne bi mogel narediti vsega, kar sem. Vsa zahvala gre njej, moji ženi Roža Mariji.«

Leta 1958 se je Ivan preselil iz Ljubljane v Škofjo Loko, kjer je v dveh letih postavil balinišče.

»Kar hitro sem postavil BK Trata, nekaj časa v njem igral, potem pa pomagal soustanoviti še BK Loka 1000. Tudi v njem sem še nekaj let igral in se nato odločil za bolj rekreativno igranje. Takrat sem počasi videl, da to ni več to in se spravil v stroko. Postal sem sodnik, potem sem vodil Sodiščno komisijo pri Balinarski zvezi Jugoslavije, ko smo se osamosvojili Sodiščno komisijo Balinarske zveze Slovenije. Počasi sem postavil temelje in akte za delo sodniške organizacije. Še danes obstajajo točno takšna imena, kot sem jih oblikoval. Balinanje je mlad šport, kjer vsak vse ve, zatakne pa se pri strokovnem delu. Sčasoma sem postavil sistem usposabljanja z vsemi nazivi kadrov in nato smo začeli s pravim usposabljanjem. Medtem sem sam uspel priti do naziva trenerja balinanja in postal prvi trener balinanja v Sloveniji. Praktično znanje mi je potrdil doktor iz Francije, v Sloveniji sem naredil vse izpite. Naenkrat sem se zavedal, da nimamo v naši državi nobene strokovne literature in zato sem se odločil, da bom vse svoje znanje napisal. Tako sta nastali dve knjigi, ena za pomoč začetnikom in druga za nadaljevalce. Potem pa so me leta prehitela. Počasi sem ugotovil, da nimam več kaj pokazati in sem strokovno gledano zaključil svojo kariero. Naučil sem se, da ko človek ne more pokazati tistega, kar želi, tistemu, ki želi, mora počasi proč in dati mesto drugemu.«

Gospod Ivan še danes, pri svojih 85 letih, balina in balinal bo, dokler bo lahko.

»Zelo sem vesel, da je gospod Primož Marinko prevzel zvezo in postal predsednik Balinarske zveze Slovenije. Verjamem vanj in vem, da bo zaradi njega zapihal nov veter. Že ko je prevzel zadevo, se je vse začelo gibati v smer, kamor bi si tudi sam želel, da gre. Zelo sem zadovoljen, da vse živi.«

Gospod Ivan je v svojih 70 letih delovanja zgradil pravi balinarski raj in v njem na sam vrh povzpel številne mlade nadobudne igralce.

»Res sem ponosen na svoje usposabljanje mladih igralcev na Trati. Ko smo začeli, jih je bilo 32, od teh so štirje svetovni prvaki. Potem pa sem imel še dva fanta, ki sta ravno tako zmagala na vseh možnih tekmovanjih. Uspelo mi je! Dober igralec potrebuje veliko časa, znanja in podpore. Vsak lahko postane svetovni prvak. Vsak, ki se prime v roke in da svojo dušo na stezo. Vsak, ki bo imel za seboj podporo in motivacijo s strani družine, trenerja in prijateljev.«

          Ivan BREZNIK  –  Jani     70 let  ( 1951 – 2021 )

           avtobiografija o delu v balinarskem športu

* aktivno balinanje

1951 z balinanjem pričel kot igralec v BK Kamen v Ljubljani. Po prenehanju delovanja kluba

        BK Kamen leta 1955(zaradi izgradnje Gospodarskega razstavišča) igralec BK Poštar v Ljubljani

        do leta 1958, ko se je za stalno preselil v Škofjo Loko,

1960 ustanovitelj BK Trata, Škofja Loka in njen igralec

1973 soustanovitelj BK Loka 1000 Škofja Loka in od 1977 dalje tudi njen igralec

1995 prenehal z aktivnim igranjem . Po tem letu nadaljeval z rekreativnim igranjem balinanja

* vidnejši rezultati na tekmovanjih

1955 2. mesto na državnem prvenstvu SFRJ v disciplini člani, dvojice (BK Kamen - soigralec Podgornik Karel)

1956 2. mesto na republiškem prvenstvu Slovenije v disciplini zbijanje

1957 2. mesto na Okrajnem prvenstvu Gorenjske v disciplini posamezno

1964 1. mesto na prvenstvu Gorenjske v disciplini posamezno

1978 3. mesto na državnem prvenstvu Slovenije v disciplini posamezno

* delo v balinarskih organizacijah

1985 - 1992  predsednik Območne balinarske zveze Gorenjska

1988 - 1996  predsednik Sodniške komisije pri Balinarski zvezi Slovenije (BZS)

1988 - 1991  predsednik Sodniške komisije pri Balinarski zvezi Jugoslavije

1996 - 2004  predsednik Strokovnega sveta pri Balinarski zvezi Slovenije                           

2004 - 2011  strokovni sodelavec  pri Balinarski zvezi Slovenije   

* pomembnejše strokovno delo

1991-2011   izdelava večine predlogov internih aktov BZS ob osamosvojitvi in sprememb v naslednjih letih

1991            oblikovanje delovanja in izdelava ter organiziranje sistema dela v Sodniški komisiji v novo   

                    organizirani Balinarski  zvezi po osamosvojitvi Slovenije

1991            pričetek izvajanja strokovnega dela z mladino v BK Trata in v kasnejših letih tudi večjem številu   

                    drugih balinarskih klubov v Sloveniji

1993            izdelava strokovne knjižice: Učenje balinanja (Šola balinanja) v lastni izdaji

1994            izdelava in uveljavitev Programskih usmeritev izobraževanja strokovnih kadrov v BZS

1997            izdelava sistema in uveljavitev Programa usposabljanja strokovnih delavcev v BZS

1998            izdelava strokovne knjižice: a.b.c. balinanja v lastni izdaji

1998            pričetek izvajanja programa usposabljanja strokovnih delavcev v naziv: inštruktor  balinanja

2002            pričetek izvajanja programa usposabljanja strokovnih delavcev v naziv: mentor balinanja

2003            izdelava raziskovalne naloge o nastanku, razvoju in uspehih balinanja na Škofjeloškem

    …           izvajanje programa usposabljanja za naziv: mentor balinanja v Rumi za Boćarski savez Srbije

 2007             pričetek izvajanja programa usposabljanja strokovnih delavcev v naziv: trener balinanja

                    Posebno mesto v času izvajanja njegovega strokovnega dela imajo:

                   - njegovi učenci v BK Trata:Uroš Vehar, Damjan Sofronievski, Davor Janžič in Jasmin

                     Čaušević, ki so osvojili  večje število naslovov svetovnih in evropskih prvakov v posameznih

                     disciplinah balinarske igre.

                     V kasnejših letih pa sta se pri njem izpopolnjevala tudi igralca Dejan Tonejc in Anže Petrič, prav 

                     tako tudi kasneje svetovna prvaka.

                  - mladinska državna reprezentanca, ki so jo sestavljali igralci: Uroš Vehar, Damjan Sofronievski,

                    Gregor Moličnik in Dejan Koren in selektor Ivo Žvokelj, ki je leta 1994 osvojila prvi naslov

                     ekipnega svetovnega prvaka naše države v Saluzu v Italiji v kateri je bil  vodja te reprezentance.

* pomembnejši mejniki v tem obdobju

1960             prvi predsednik BK Trata, Škofja Loka

1985             prvi predsednik Območne balinarske zveze Gorenjska ob njeni ustanovitvi

1991             prvi predsednik Sodniške komisije v Balinarski zvezi Slovenije po osamosvojitvi Slovenije

1994             prvi trener balinanja v Sloveniji s spričevalom Fakultete za šport v Ljubljani

1998             prvi vodja izvajanja Programa usposabljanja strokovnih delavcev v BZS

 * priznanja za delo v balinarskem športu

1981             zlata Bloudkova značka

1996             priznanje F.I.B. (mednarodna balinarska zveza)

2001             zlata značka BZS

2006             svečana listina (priznanje Športne zveze Škofja Loka)

2011             priznanje za življenjsko delo BZS