Šport v obdobju epidemije
Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez je v ponedeljek, 1. februarja 2021 organiziral okroglo mizo z naslovom “Šport v obdobju epidemije – razprava o ukrepih prepovedi in omejevanja izvajanja športnih dejavnosti ter možnih rešitvah”. Udeleženci so se strinjali, da je izpad organiziranega športa v Sloveniji širši družbeni problem, saj je športna vadba pomembna naložba v naše zdravje. Pri omejevanju športnih dejavnosti se ne sprašujemo več o tem ali je nastala škoda, ampak kolikšna je ta škoda. Potrebno je zaupati slovenskemu športu, ki je visoko strokoven in sposoben izvajati varne športne aktivnosti, tako za mlajše kot starejše.
Pandemija novega koronavirusa je poleg različnih omejitev, ki smo jim priča v vsakdanjem življenju, povzročila rigorozno omejitev izvajanja športne dejavnosti na različnih ravneh. V drugem valu epidemije v Sloveniji je organizirana športna dejavnost izdatno omejena predvsem za otroke in mladino in organizirano športno rekreacijo. Dolgotrajno več mesečno omejevanje izvajanja velikega dela organiziranih športnih dejavnosti povzroča negativne posledice množici otrok in mladine. Govori se že o generacijah ter ne zgolj o tem ali je povzročena škoda, ampak kakšna škoda je bila povzročena. Na to opozarjajo številni strokovnjaki in tudi izsledki raziskav na tem področju. Ugotovili so, da se je gibalna učinkovitost otrok in mladine zaradi omejitev izrazito zmanjšala, pri otrocih se je zelo povečal delež podkožnega maščevja, zaznan je velik upad interesa otrok za športno dejavnost.
Športne organizacije so tako kot ostali deli družbe vseskozi odgovorno in aktivno sodelovale pri spoštovanju ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa in tudi brez zadržkov izrazile podporo Vladi Republike Slovenije, ko je bilo to potrebno in so bili sprejeti ukrepi, ki so vsaj v določeni obliko omogočili minimalno delovanje športa v Sloveniji.
A vendar je kljub povedanemu premalo posluha za športno stroko, saj le ta ocenjuje, da obstajajo načini, da so mogoče športne aktivnosti na varne načine. Urška Potočnik, trenerka plavanja je poudarila, da bodo posledice dolgoročne in očitne, še posebej je opozorila predvsem na povečanje apatije otrok v odsotnosti vadbe v bazenih. Poudarila je, da v tistih okoljih in skupinah, kjer je bila vadba v bazenih omogočena, ni bilo zaznanih prenosov okužb.
Matic Vidic, košarkarski trener je prav tako ocenil, da je možno izvesti varne treninge, kar se dokazuje tako v vseh mednarodnih tekmovanja in najvišji ligi, ki poteka. Povedal je, da so se treningi res iz dvoran preselili pred ekrane, kar pa bo imelo tudi posledice – predvsem velik osip in vprašanje pripravljenosti otrok, ko se bodo ukrepi sprostili.
Sebastijan Piletič, trener gimnastike je opozoril na problem, da otroci ne vidijo dolgoročnih ciljev v športu. Ni pozabil tudi na tudi na klube, ki so obsojeni na propad, saj klubi ne bodo mogli vzgajati vrhunskih športnikov čez 5-6 let. Ne vidi problema, da se prilagodi situaciji. Najlažje je prepovedati in delati nič.
Epidemiologinja Nina Pirnat je opozorila na to, da epidemija v Slovenije kar nekaj časa ni bila zavidljiva tudi napram drugim državam, ne glede na to pa se na NIJZ zavedajo, da je redna telesna aktivnost nujna tako za otroke kot za odrasle. Povedala je, da ima epidemija seveda širše posledice kot zgolj posledice bolezni COVID-19. In zato je odpiranje športne dejavnosti še posebej pomembno. Povedala je, da so na NIJZ že spomladi bila pripravljena priporočila za varne športne aktivnosti. Pri tem je NIJZ sodeloval tudi z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Ocenila je, da so klubi po jesenskem sodelovanju že vzpostavili in posvojili ustrezne ukrepe za varno športno aktivnosti. Na NIJZ menijo, da je individualna športna aktivnost na prostem varna, pri selitvi v dvorane pa so potrebni bolj poostreni higienski pogoji in predvsem ustrezno prezračevanje. O tem že teče dialog med športom in stroko. Vsa navodila za varno športno aktivnost torej so, ukrepe pa seveda sprejema vlada.
Prof. dr. Gregor Jurak iz Fakultete za šport je predstavil negativne vplive omejevanja športnih aktivnosti. Čeprav je po naravi optimist, ocenjuje, da lahko že govorimo o izgubljeni generaciji, o koronageneraciji, ki smo ji naredili nepopravljivo škodo. Po oceni študij, ki so jih naredili na fakulteti za šport gre za okoli 20.000 mladih, ki so izgubljeni za šport, ne samo za vrhunski šport. Na fakulteti ves čas podrobno spremljajo situacijo in žal ugotavljajo, da odločevalci ignorirajo športno stroko. »Mi se ne pogovarjamo več o tem, če bomo ustvarili škodo, ampak kako veliko škodo smo že ustvarili« je zaključil.
Tudi na Nogometni zvezi Slovenije sledijo protokolom, ki se izvajajo v tujini kot je povedal generalni sekretar NZS Martin Koželj. Na NZS imajo že 7. verzijo protokola obvladovanja epidemiologije na nogometnih dogodkih in prizoriščih. Poudaril je, da lahko z gotovostjo trdi, da je kljub očitkom šport pripravljen in ima vizijo. Predvsem pa se povzroča škoda, ker se je šport preselil v ilegalo in zato meni, da bi se z odpiranjem športnih aktivnosti lahko le te izvajale bolj strukturirano, ozaveščeno in predvsem pod nadzorom. Ena večjih težav po njegovem mnenju je, da šport v Sloveniji sicer ima sogovornika, predlogi in ideje, ki prihajajo iz športa pa niso slišani in uslišani.
Prim. mag. Matjaž Turel, član Medicinske komisije Olimpijskega komiteja Slovenije je kritiko usmeril tako na odločevalce, kot tudi na športno sfero, saj ocenjuje, da se je prepočasi in medlo odzivalo in predlagalo ter posledično sprejemalo ukrepe za šport. Meni, da se sedaj del športa dogaja v ilegali in je to težje nadzirati. Športno osebje je odgovorno in se bo v primeru odpiranja športa na to ustrezno odzvalo.
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec je dejal, da le deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov ta čas lahko v omejenem obsegu trenira. Razmere na terenu so po njegovih besedah katastrofalne, posebej prizadeti so mladi. Šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa, je poudaril. "Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le okrog 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema", je dejal predsednik slovenskega olimpijskega gibanja na videokonferenčni okrogli mizi OKS. "Poznamo pristope in imamo pripravljene rešitve za odpiranje, vsaka panožna zveza ima pripravljene protokole za delovanje, ampak jih mora nekdo sprejeti. Če zamudimo še tri ali štiri mesece potem športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, kaže zelo slabo", je navedel Gabrovec.
Udeleženci so se strinjali, da je potrebno bolj strukturirano in odločno pristopiti k predlaganju načinov odpiranja športa. Predstavili so predlog načrta sproščanja ukrepov za zajezitev in obvladovanje epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na področju izvajanja športne dejavnosti. Trenutna situacija na področju omejevanja športa je kritična in potrebna sprememb. Načrt odpiranja slovenskega športa, ki ga je vladi predlagal strokovni svet za šport, predstavlja smiseln, postopen in previden korak k vzpostavitvi pogojev za športno vadbo na vseh ravneh. Šport je organizirana in disciplinirana dejavnost, ki je že v osnovi podrejena spoštovanju pravil pri izvajanju, zato je mogoče prav prek športa pokazati pot k ponovnemu odpiranju slovenske družbe z omejevanjem tveganja okužb, ki bi ogrozile zdravstveni sistem in najbolj zdravstveno ogrožene.
Izhodišča predloga sproščanja slovenskega športa Strokovnega sveta Vlade RS za šport
