Poleg slovenskih športnih zvez, olimpijskih panog in tistih, ki jih priznava mednarodna olimpijska družina, sta leta 1991 olimpijsko listino podpisala tudi olimpionika Leon Štukelj in Cerar. Ta sta z razvojem športa v samostojni državi dobila tudi dostojne naslednike.

Med najbolj dejavnimi v procesu osamosvajanja slovenskega športa je bil pokojni Kocijančič, ki je nato kot prvi predsednik tudi dolgo vodil OKS in je med drugim postal tudi predsednik Evropskih olimpijskih komitejev (EOC) in podpredsednik Mednarodne smučarske zveze (FIS).

Športniki s sončne strani Alp so v zadnjih 125 letih, kolikor je minilo od prvih olimpijskih iger moderne dobe, nastopali prav v vseh reprezentancah štirih držav, v katerih so živeli: Avstroogrske, stare in nove Jugoslavije, od iger leta 1992 pa tudi v dresih samostojne slovenske države. Kot del slednje so slovenski športniki osvojili skupaj 45 olimpijskih odličij.

Število osvojenih kolajn na zimskih olimpijskih igrah se je leta 2018 v Pjongčangu po uspehih Žana Koširja in Jakova Faka, povečalo na 21. Biatlonec Fak s srebrom postal dobitnik 20. slovenske medalje na zimskih OI, Koširjeva bronasta je bila nato 21. zimska in jubilejna 40. slovenska olimpijska kolajna v obdobju samostojne države. Števec se je letos v japonski prestolnici ustavil pri številki 45.

Slovenski športniki in športnice na 32. poletnih olimpijskih igrah v Tokiu 2020 so namreč poskrbeli za največjo bero osvojenih zlatih kolajn v zgodovini samostojne države. Z Japonske so se vrnili s tremi zlatimi odličji ter po enim srebrom in bronom. Na vrh Olimpa so se povzpeli kanuist Benjamin Savšek, kolesar Primož Roglič in športna plezalka Janja Garnbret, medtem ko je svoje drugo olimpijsko odličje osvojila judoistka Tina Trstenjak, ki je bila v kategoriji do 63 kilogramov srebrna. Tadej Pogačar si je manj kot teden dni po zmagi na dirki po Franciji nadel še bronasto medaljo v cestni vožnji.

Tudi dan slovenskega športa, ki smo v Sloveniji kot državni praznik prvič obeležili leta 2020, je povezan z OI. Poslanci so ga v državnem zboru skoraj soglasno v spomin na dan, ko so za samostojno Slovenijo prvi zlati olimpijski odličji leta 2000 v Sydneyju osvojili veslaški dvojni dvojec Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec.

OKS v petek posebnega dogodka ob svoji tridesetletnici ne bo pripravil, nekaj dogodkov se je odvilo že v prejšnjih dnevih. Tako je 1. oktobra potekal Dobrodelni nogometni večer Fundacije Miroslava Cerarja, namenjen zbiranju sredstev za projekt Botrstvo v športu. Ta pomaga mladim športnikom iz socialno šibkejših okolij, skupaj pa je bilo zbranih 120.000 evrov. Dogodek je OKS organiziral skupaj z Nogometno zvezo Slovenije (NZS).

Nato je bil 6. oktobra še gala večer s koncertom v ljubljanski Operi, pred tem pa je bil sprejem pri slovenskem predsedniku Borutu Pahorju. Na njem so bili med drugimi predsednik OKS Bogdan Gabrovec, nekdanji smučarski skakalec Franci Petek, ki je kot prvi nosil slovensko zastavo na odprtju zimskih olimpijskih iger februarja 1992 v Albertvillu, Iztok Čop, ki je istega leta na poletnih olimpijskih igrah v Barceloni skupaj z Denisom Žvegljem osvojil prvo olimpijsko medaljo za samostojno Republiko Slovenijo, in Miroslav Cerar.

OKS poleg tega v drugi polovici tega meseca načrtuje javno predvajanje dokumentarnega filma na TV Sloveniji, v katerem bodo skozi pričevanja oseb iz obdobja ustanavljanja OKS in dobitnikov medalj na olimpijskih igrah orisali prelomne trenutke osamosvajanja slovenskega športa in delo ter poslanstvo OKS v minulih treh desetletjih.