Danes praznujemo Dan slovenskega balinanja
Slovenski balinarji so si 30. november izbrali za Dan slovenskega balinanja, ki ga praznujejo v spomin na dolgoletnega predsednika krovne balinarske organizacije, Jožeta Rebca.
Balinarska zveza Slovenije je v svoji 69-letni zgodovini zabeležila številne uspehe tako na tekmovalnem kot na organizacijskem področju. Z osvojenimi 223 medaljami na svetovnih in evropskih prvenstvih ter svetovnih in sredozemskih igrah sodi med najuspešnejše nacionalne panožne zveze v Sloveniji.
Balinanje je kot športna panoga prišlo v Slovenijo pred več desetletji iz Francije preko Italije. Na bivšem Kranjskem so še pod Avstrijo začeli balinati okrog leta 1910. Igra je bila takrat igralcem v razvedrilo in zabavo. Že leta 1935 je bilo v Sloveniji veliko balinarskih klubov, ki so bili sicer bolj neorganizirani, vendar so med seboj igrali tekme vse do začetka druge svetovne vojne. Vojna vihra tudi balinanju ni prizanesla, zato je ta šport v tem času povsem zamrl.
Po vojni je balinanje ponovno oživelo. V Sloveniji se je pričelo organizirano športno balinanje šele v letih 1949/1950 in sicer na pobudo dr.Milka Gornika, kateremu sta se pridružila še Romeo Bassin in Avgust Petrovčič. Za vse tri balinarske navdušence lahko smelo trdimo, da so bili pobudniki, ustanovitelji in tvorci športnega balinanja v Sloveniji in seveda tudi v bivši Jugoslaviji. Leto dni kasneje so pri takratni Fizkulturni zvezi Slovenije ustanovili prvi balinarski odbor, ki je zatem ustanovil Balinarsko zvezo Slovenije.
V letu 1951 so se pričela v Sloveniji prva balinarska tekmovanja v četvorkah, saj so bila že na voljo prva ustrezna preurejena balinišča za tekmovanja, obstajal pa je tudi ustrezen sodniški kader. V njem so bili zlasti balinarji in člani odbora, ki so imeli možnost preučiti mednarodni tehnični pravilnik. Organizacija tekmovanj je terjala veliko naporov, zlasti kar zadeva tehnično plat.
Vodenje tekmovanj je bilo zaupano Avgustu Petrovčiču, ki je vodil domala vsa tekmovanja v slovenskem in jugoslovanskem merilu. Čeprav mu je vzelo vodenje tekmovanja veliko časa, je bil Avgust Petrovčič kljub temu še naprej izredno uspešen tekmovalec. V letu 1952 je potekalo prvo takoimenovano državno prvenstvo četvork med balinarskimi klubi iz Slovenije in Hrvaške, oziroma med osmimi ljubljanskimi in reškimi klubi. Iz Slovenije so nastopili Kamen, Polje, Žaba in Rožna dolina.
Osamosvojitev Slovenije leta 1991 je prinesla nov preobrat v razvoju slovenskega balinanja. Resno se je pristopilo k delu, saj je bilo potrebno pripraviti vse normativne akte, ki so bili potrebni za normalno delovanje. Tako so bili v letu 1992 na volilni skupščini sprejeti prvi statut in pravilniki zveze. Prišlo je tudi do popolne reorganizacije tekmovalnega sistema.
Igralci nove generacije so od leta 1992, ko je mladinska reprezentanca prvič nastopila na svetovnem prvenstvu v Strambinu v Italiji, na vseh prvenstvih, tako v članski kot mladinski in od leta 1998 tudi v ženski konkurenci, osvajali medalje. Danes združuje Balinarska zveza Slovenije že preko 11.500 balinarjev od tega skoraj 3000 registriranih igralk in igralcev v desetih območnih zvezah. V državnem ligaškem tekmovanju nastopa tudi 8 ženskih ekip, v območnih in rekreativnih ligah pa je ženskih zasedb preko 30. Na državni ravni poteka ligaško tekmovanjev na več nivojih, obenem pa potekajo tudi državna prvenstva v vseh disciplinah in kategorijah.
Za uspešno organiziranost zveze ima poleg številnih posameznikov največje zasluge bivši predsednik Jože Rebec, ki je bil na čelu zveze od leta 1980 in vse do smrti leta 2011. Njegovo delo je znala ceniti tudi mednarodna zveza, saj je bil leta 1997 izvoljen v izvršni odbor FIB. Krmilo Balinarske Zveze je leta 2011 prevzel Sandi Kofol, ki je bil leta 2013 izvoljen v izvršni odbor FIB, leta 2019 pa ga je nasledil Primož Marinko. Slednji se je skupaj s sodelovavci letos soočal s številnimi preglavicami:
"Kljub zelo posebnemu letu smo uspeli izpeljati številne odmevne projekte. Nekatere smo vendarle morali prestaviti v leto 2021 in verjamem, da jih bomo uspeli realizirati. Tudi letošnji Dan slovenskega balinanja smo primorani proslaviti na poseben način. Prepričan sem, da bomo s skupnimi močmi uspešno prebrodili to krizno obdobje in se kmalu spet ponovno veselili uspehov slovenskega balinanja."
Z novim tisočletjem se je odprlo tretje poglavje slovenskega balinanja. Slovenski igralci in igralke v vseh kategorijah osvajajo naslove svetovnih in evropskih prvakov. Leta 2001 je Balinarska zveza prvič organizirala člansko svetovno prvenstvo v Kranju, na katerem je Damjan Sofronievski osvojil naslov svetovnega prvaka v natančnem izbijanju. Leta 2011 je bilo uspešno organizirano prvo žensko evropsko prvenstvo v Rogaški Slatini, leta 2014 pa evropsko člansko prvenstvo v Kopru. Doslej so članice in člani državnih reprezentanc osvojili 223 medalj na svetovnih in evropskih prvenstvih ter na sredozemskih in svetovnih igrah, od tega kar 62 zlatih.
Letošnji praznik je Balinarska zveza Slovenija obeležuje s predstavitvijo nove spletne strani (www.bzs.si), izdajo nove številke glasila Balinar ter posebno nagradno igro na Facebook strani Balinarske zveze Slovenije.
