Balinar: Naših 70 let
Okrogle obletnice BZS v letu 2021.
Vsako leto se najde kaj, kar je vredno obujanja spominov. Morda letnica 2021 sama po sebi ne deluje okroglo, enica nekako štrli iz nje, ampak vseeno ponuja častitljive, veličastne obletnice na katere smo lahko ponosni.
Kar nekaj okroglih obletnic v letu 2021 obeležujemo tudi v Balinarski zvezi Slovenije.
1951
Pred 70 leti so bili postavljeni temelji za začetek in razvoj Balinarske zveze Slovenije, ki je danes ena najbolj prepoznavnih športnih zvez, tako doma kot v tujini.
1981
Pred 40 leti sta na čelo Balinarske zveze Slovenije prišla skupaj predsednik Jože Rebec in tajnik Andrej Pelc, ki sta na teh funkcijah ostala več mandatov. Pod njuno »vladavino« je balinarska zveza dosegla izreden napredek in svojo dokončno prepoznavnost.
1991
Pred 30 leti je osamosvojitev Slovenije prinesla nov preobrat v samostojnem razvoju slovenskega balinanja, ki smo mu priča še danes.
2001
Pred 20 leti smo bili priča enemu najbolj veličastnih dogodkov v zgodovini slovenskega balinanja, organizaciji in izvedbi svetovnega članskega prvenstva v balinanju v Kranju.
Prvenstvo se je odvijalo v večnamenski dvorani na kranjskem sejmišču, kjer so pozimi domovali hokejisti, septembra 2001, ob petdesetletnici BZS pa so jih zamenjali balinarji.
Žal pa je bilo prav svetovno prvenstvo v balinanju ena od zadnjih prireditev v tej dvorani, ki so jo kmalu po prvenstvu podrli, na njenem mestu pa je zrasel trgovski center.
Na prvenstvu so nastopili igralci iz 28 držav iz petih celin. Če ne bi bilo v tem letu terorističnega napada v ZDA in težav z vstopnimi vizumi, bi bila udeležba držav zanesljivo rekordna.
Organizacija svetovnega prvenstva pod vodstvom predsednika organizacijskega odbora Andreja Lapanja je bila brezhibna. Dvorana na kranjskem sejmišču je bila premajhna, da bi lahko sprejela vse ljubitelje balinanja. Finalne obračune SP si je v živo ogledalo blizu tri tisoč gledalcev, prvenstvo pa je bilo mogoče spremljati tudi v neposrednem prenosu na TV Slovenija.
Da se je pravljica v dvorani na kranjskem sejmišču končala s srečnim koncem, kot se za pravljico spodobi, je poskrbel Damjan Sofronievski, tedaj 21 letni reprezentant iz Škofje Loke, ki je z zadnjo kroglo izbil svojega nasprotnika, kar mu je prineslo naslov svetovnega prvaka v natančnem zbijanju. Pot do zlate medalje pa je bila trnova. Damjan je v kvalifikacijah sicer dosegel najboljši rezultat s 23 zadetki, da bi se nato v četrtfinalu, le z 12 zadetki za las uvrstil v finale najboljše četverice, v katero so bili uvrščeni še Hrvat Gulja s 24 točkami, Francoz Peras z 22 in Monačan Lotto z 21 zadetki. V finalu pa je Sofronievski pokazal svoje junaško srce in z zadnjim zadetim balinom dosegel zmagovitih 23 točk in prehitel oba konkurenta, Monačana Lotta z 20 in Hrvata Guljo s 14 zadetki ter skupaj s soigralci in gledalci zapel Zdravico, namenjeno svetovnemu prvaku. Ostali slovenski reprezentantje, pod vodstvom selektorja Darka Guština, so ostali brez pričakovanih medalj. Bojan Novak je bil četrti v hitrostnem zbijanju, medtem ko je v igri v krog izpadel že v osmini finala, tako kot tudi Damjan Sofronievski v igri posamezno ter Aleš Škoberne in Uroš Vehar v dvojicah.
Na koncu prvenstva je predsednik FIB Alphons Legier Bruno ocenil, da je bilo SP v Kranju organizirano na najvišji ravni, za kar se je še posebej zahavalil predsedniku BZS Jožetu Rebcu in njegovim sodelavcem, kranjskemu županu Mohorju Bogataju in predsedniku organizaijskega odbora Andreju Lapanji ter njegovi četi prostovoljcev, ki so skrbeli za pripravo igrišč in izvedbo vseh dejavnosti, ki so pripogle k končnemu uspehu tega nepozabnega dogodka.
Leta 2001 je Damjan Sofronievski poleg naslova svetovnega prvaka osvojil tudi naslov prvaka Sredozemskih iger v natančnem zbijanju, mladinca Jure Kozjek in Miha Lampič pa sta postala svetovna prvaka v dvojicah.
2011
Pred Prvenstvo je potekalo na osmih igralnih stezah, na štirih v balinarski dvorani in na štirih v šotoru, postavljenemu prav v ta namen10 leti je bila Rogaška Slatina priča prvemu Evropskemu prvenstvu v balinanju za članice.
Na prvenstvu so nastopile tekmovalke iz 11 držav, ki so tekmovale v disciplinah natančnega in hitrostnega zbijanja, v štafeti ter igri v krog in igri posamezno.
Celotna organizacija in tekmovalne razmere v Rogaški Slatini so bile odlične, kar je v svojem nagovoru poudaril tudi predsednik FIB Christian Lacoste, ki se je javno zahvalil predsedniku BZS Jožetu Rebcu, županu občine Rogaška Slatina mag. Branku Kidriču in gostitelju Jožetu Verku, predsedniku domačega kluba. Predsednik FIB Lacoste je dejal, da ima izvedba 1. Evropskega prvenstva za ženske poseben pomen za razvoj ženskega balinanja v Evropi.
Slovenska reprezentanca, ki jo je vodil selektor Milan Bozovičar, je na 1. evropskem prvenstvu osvojila štiri medalje. Najmlajša slovenska reprezentantka, Ljubljančanka Ana Vorih, je postala evropska prvakinja v natančnem zbijanju, medtem ko je Tadeja Petrič osvojila bronasto medaljo v igri v krog, Nina Novak je bila tretja v hitrostnem zbijanju, obe skupaj pa sta osvojili tudi bronasto medaljo v štafeti, medtem ko je Denise Vidmar v igri posamezno izpadla že v kvalifikacijah in edina ostala brez odličja.
Pred 10 leti, smo bili prav na EP članic v Rogaški Slatini priča prvemu živemu prenosu balinanja, ki ga je uspešno izvedel Boštjan Hegler. Prav ta prenos je pomenil »odskočno desko« za kasneje ustanovljen Hegy TV, danes prepoznaven kanal ljubiteljem balinanja tako doma kot v tujini.
Leta 2011 smo bili na svetovnem prvenstvu članov v Feltrah priča zgodovinskemu uspehu Slovencev, ki so osvojili štiri medalje, od tega tri zlate. Jure Kozjek je prvič postal svetovni prvak v igri posamezno klasično (letos po 10 letih je osvojil že četrti naslov svetovnega prvaka v tej disciplini), Davor Janžič je zmagal v natančnem zbijanju, Aleš Borčnik in Anže Petrič sta bila najboljša na svetu v štafeti, Aleš Borčnik pa je bil tretji v hitrostnem zbijanju.
Pred 10 leti smo bili priča tudi zamenjavi v vodstvu BZS. Dolgoletnega predsednika Jožeta Rebca je zamenjal Sandi Kofol, sekretarja Dušana Butinarja pa Daniel Rožman.
